… sigurno pa boš spremenila mnenje, ko prebereš ta članek do konca.

Kdaj si nazadnje začutila v sebi pristno radost? Kateri so najbolj radostni trenutki v tvojem življenju? A se jih spomniš takoj, ali moraš malo pobrskati po sebi? So to občutki, ki te prevevajo vsak dan ali pa si jih doslej doživela bolj malokrat? Kako radostna si dejansko dovoliš biti in koliko radosti biva znotraj tebe? In če te vprašam, pri kateri starosti človek občuti največ radosti, bi vedela odgovor?

Obstajajo velike radosti, ki nam spremenijo življenje, kot je npr. rojstvo otroka, prvi poljub z ljubeznijo tvojega življenja, trenutek, ko odkriješ svoje pravo poslanstvo… Obstaja pa tudi cel kup majhnih radosti, ki nam bogatijo in spreminjajo vsak trenutek dneva v nekaj lepega in čarobnega. Priznam, da sem pred kratkim imela kar težavo, ko sem se morala spomniti svojih najbolj radostnih trenutkov. Nanizala sem kakšne tri, potem se je pa ustavilo. In takrat se je v meni prižgal alarm. Kako je možno, da se ne morem spomniti najbolj radostnih trenutkov v mojem življenju? A niso bili dovolj radostni, pomembni, ali jih je bilo premalo? Kam je izginila vsa radost, za katero sem bila prepričana, da biva v meni?

Če ti povem, da je radost naše naravno stanje

V življenju gremo skozi različna obdobja. Od brezskrbnega otroštva, preko mladosti, šolanja, takšnih in drugačnih izkušenj odraščanja, do službe, ustvarjanja lastnega življenja, družine, iskanja smisla… In skozi ta proces se zgodi marsikaj. Večino izmed nas so učili, da je življenje trpljenje, večna bitka in borba za obstanek. Da je svet krut in da preživijo samo najmočnejši. Redkokdo izmed nas ni odraščal ob takšnih in podobnih zmotah in veliko jih še danes živi v tem prepričanju. Ampak življenje je vse kaj drugega. In izjemno vesela sem, da se tega zaveda vse več ljudi. Svet se intenzivno prebuja. Vse več se nas zaveda, da življenje res ni tlaka od zore do mraka, kot pravi pravljica o Vidkovi srajčici. Življenje je praznik, vsak dan je priložnost za slavje, veselje in radost. Dajmo se spomnit tega vsak dan znova, vsako jutro, ko odpremo oči, vsak trenutek dneva, ko nam misli odtavajo v kakšne temačne okvirje. Ker življenje je res lepo in izbrali smo si ga, da nam bo lepo, da bomo uživali in doživeli vse tisto, kar si želimo.

Vem, mogoče boš rekla, da to ni tako enostavno, da ne moreš priklicati občutka radosti in sreče v svoje srce, ker imaš preveč težav in vsakodnevnih skrbi. Ampak veš kaj – zmotno je prepričanje, da sreča narašča z blagostanjem, z obiljem, denarjem… Poznam ogromno premožnih ljudi, ki so v sebi izjemno nesrečni, njihov svet je prepleten s samimi skrbmi in njihovo prepričanje in način življenja temelji na dejstvu, da je življenje borba, bitka in da je trpljenje nujno. Na drugi strani pa poznam izjemno veliko preprostih ljudi, ki imajo zelo malo, ampak so izredno srečni. Ker veš kaj? Sreča biva v nas in je nikoli ne bomo našli nikjer zunaj. Noben zunanji dejavnik ne vpliva na našo srečo. Lahko imamo bogastvo celega sveta pa smo še vedno nesrečni. In nesrečni smo, ker ne znamo živeti. Ker ne vemo uživati v drobnih stvareh, kot je prvi jutranji žarek sonca, čarobno petje ptic, iskren otroški smeh, veter v laseh, osvežujoče dežne kapljice na obrazu …

Dajmo znova priklicat radost v naše srce, dajmo se veselit življenja, dajmo zaplesat v dežju, dajmo zavriskat od sreče. Dajmo bit sproščene, dajmo bit drugačne, dajmo bit svobodne.

Ker kdo ali kaj nas omejuje? Omejuje nas zgolj lastno prepričanje in tisti večen – kaj bodo pa drugi rekli? Ampak veš kaj – to je najmanj pomembno. Drugi bodo vedno govorili, pa če imajo osnovo za to ali pa si jo bodo izmislili. Le nasmehni se jim in zapleši še en dodaten krog pred njimi, še bolj glasno zavriskaj in se požvižgaj na njih. Skači, pleši, veseli se, praznuj življenje. Pomembna si samo ti! In nihče drug te ne more dati na prvo mesto, če se ne boš dala sama.

Če ti povem, da je radost naše naravno stanje

In da se vrnem na moje uvodno vprašanje – veš kdo je najbolj radosten? Naši otroci. Na ta svet pridejo polni radosti, sreče, veselja in navdušenja nad življenjem. Opazuj jih, koliko radosti biva v njih, koliko veselja začutijo ob majhnih, drobnih stvareh, kako preprosto je za njih življenje. In veš kaj? Takšno dejansko tudi je. Življenje je lepo, radostno, preprosto. Le sami si ga znamo zagreniti in zakomplicirati, ker nas svet in sistem, v katerem živimo, potegne v vrtinec nezadovoljstva, problemov in preresnosti. Ampak radost je naše naravno stanje. S tem smo se rodili. Kako nam je uspelo to skozi življenje izgubiti? Dajmo jo obuditi nazaj. Dajmo jo vnesti v naš vsakdan. Dajmo biti radostne vsak dan. Radost je res naše naravno stanje in najlepši občutek, ki nam pripada.